1.1 KAJ JE PERCEPCIJSKO PODJETJE?
1.2 PRIMERI PERCEPCIJSKIH PODJETIJ
1.3 POMEN STRATEŠKEGA KOMUNICIRANJA ZA PERCEPCIJSKA PODJETJA
1.4 KRIZNI KOMUNIKATORJI – BRANILCI PERCEPCIJSKIH PODJETIJ
1.5 KRIZE IZ NAŠIH KRAJEV
1.6 KRIZA KOT MANAGERSKI IZZIV

 

2. KRIZA JE PRILOŽNOST IN NEVARNOST

2.1 OPREDELITEV KRIZE
2.2 UPRAVLJANJE NEVARNOSTI V OKOLJU (ISSUE MANAGEMENT)
2.3 VPLIV KRIZE NA POSLOVANJE
2.4 DEJAVNIKI KRIZNEGA OKOLJA

2.4.1 Dejavnost organizacije

2.4.2 Mediji
2.4.3 Tveganje
2.4.4 Čas
2.4.5 Povratna informacija
2.4.6 Ljudje
2.4.7 Finančna sredstva
2.5 VZROKI KRIZ V ORGANIZACIJI
2.5.1 Zunanji vzroki
2.5.2 Notranji vzroki
2.5.3 Pet vprašanj za odkrivanje vzrokov krize
2.5.4 Odkrivanje vzrokov krize z analizo poslovanja podjetja
Primer iz poslovne prakse: kriza zaradi prezrte notranje nevarnosti v Kreditni banki Maribor

2.6 ZNAČILNOSTI KRIZ V ORGANIZACIJI

2.6.1 Nenadnost

2.6.2 Negotovost
2.6.3 Časovni pritisk

2.7 VRSTE KRIZ

2.7.1 Krize fizičnega okolja

2.7.2 Krize javnega mnenja
Primer iz poslovne prakse: soočenje vodstva podjetja z lokalnim prebivalstvom zaradi ekološko-političnega problema
2.7.3 Krize upravljavskih napak
Primer iz poslovne prakse: kriza soočenja in upravljavskih napak v Termah Maribor
2.7.4 Krize iz gospodarsko – političnega okolja
Primer iz poslovne prakse: podjetje v permanentni gospodarsko-politični krizi – TAM, d. d.
Primer iz poslovne prakse: kriza v telekomunikacijskem podjetju zaradi političnih in gospodarskih interesov
2.7.5 Nenadne krize
2.7.6 Prikrite krize
Primer iz poslovne prakse: prikrita kriza – zastrupitev s hrano v slovenskem hotelu
2.7.7 Percepcijske krize
2.7.8 Nenavadne krize

2.8 STAVKA: POGOSTA KRIZA V SLOVENSKIH ORGANIZACIJAH

2.8.1 Organizirana stavka

Primer iz poslovne prakse: preprečitev stavke v igralnici s pravim komuniciranjem vodstva
Primer iz poslovne prakse: stavka v podjetju United Parcel Service
2.8.2 Nenapovedana stavka
2.8.3 Preprečitev stavke z raziskavo interne klime (ORGANISKOP)
 

3.1 OPREDELITEV KONFLIKTA

3.1.1 Kategorije konfliktov

3.2 VZROKI ZA KONFLIKTE V ORGANIZACIJI
3.3 STRATEGIJE REŠEVANJA KONFLIKTOV

3.3.1 Umik (želva)
3.3.2 Prevlada (morski pes)
3.3.3 Zglajevanje (medvedek)
3.3.4 Kompromis (lisica)
3.3.5 Soočenje (sova)
3.3.6 Selektivno ignoriranje (prašič)
3.3.7 Kako izbrati primerno strategijo?

3.4 PROCES KONSTRUKTIVNEGA REŠEVANJA KONFLIKTOV

3.4.1 Razlikovanje nesporazuma od pravega konflikta

3.4.2 Opredelitev konflikta in zbiranje informacije o njem
3.4.3 Spoznavanje, kako obe strani zaznavata konflikt
3.4.4 Opredelitev možnosti za reševanje konflikta
3.4.5 Doseganje sporazuma

3.5 POGOJI ZA KONSTRUKTIVNO RAZREŠEVANJE KONFLIKTOV

3.5.1 Zaupljivo ozračje

3.5.2 Razkrivanje udeležencev v konfliktu
3.5.3 Natančno zaznavanje
3.5.4 Spodbujanje sodelovanja
3.5.5 Resnicoljubna in učinkovita komunikacija

3.6 PROCES MEDSEBOJNE KOMUNIKACIJE

3.6.1 Sporočilo

3.6.2 Kodiranje sporočila
3.6.3 Kanal
3.6.4 Sprejemanje oziroma dekodiranje
3.6.5 Šum
3.6.6 Odgovor in povratna informacija

3.7 KOMUNIKACIJSKE SPRETNOSTI

3.7.1 Učinkovito pošiljanje sporočil

3.7.2 Učinkovito poslušanje in odgovarjanje
 

4.1 ČLOVEKOVO ZAZNAVANJE KRIZE

4.1.1 Značilnosti človekovega zaznavnega procesa

4.2 OBNAŠANJE POSAMEZNIKOV MED KRIZO

4.2.1 Adekvatno in neadekvatno obnašanje

4.2.2 Egocentrično in alocentrično obnašanje
4.2.3 Aktivno in pasivno obnašanje

4.3 OBNAŠANJE SKUPINE LJUDI MED KRIZO

4.3.1 Opredelitev kolektivnega stresa

4.3.2 Razsežnosti kolektivnega stresa
4.3.3 Dejavniki intenzivnosti kolektivnega stresa

4.4 OBNAŠANJE KLJUČNIH JAVNOSTI PODJETJA MED KRIZO

4.4.1 Obnašanje managementa

4.4.2 Obnašanje zaposlenih
4.4.3 Obnašanje zunanjih javnost
 

5.1 STRATEŠKI POMEN UGLEDA ORGANIZACIJE

5.2 RAZMERJA MED IDENTITETO, IMIDŽEM IN UGLEDOM

5.2.1 Identiteta organizacije

5.2.2 Imidž organizacije
5.2.3 Ugled

5.3 RAZISKOVANJE UGLEDA
5.4 VLOGA STRATEŠKEGA KOMUNICIRANJA PRI UPRAVLJANJU ORGANIZACIJSKEGA UGLEDA

Primer iz poslovne prakse: Kriza »silikonskih vsadkov« v podjetju Dow Corning
5.4.1 Opredelitev strateškega komuniciranja in odnosov z javnostmi
5.4.2 Naloge strateškega komuniciranja in odnosov z javnostmi
5.4.3 Razvojni tipi podjetij in strateško komuniciranje

5.5 STROKA ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENIJI IN TUJINI
 

6.1 GLAVNA PRAVILA ZA OBVLADOVANJE KRIZE

6.2 KRIZA JE NEPREDVIDEN DOGODEK

6.2.1 Razvoj krize

6.2.2 Življenjski cikel krize
Primer iz prakse: nevarnost bolezni norih krav
6.2.3 Krizni management
6.2.4 Vloga svetovalcev pri upravljanju krize

6.3 NAČRTOVANJE KOMUNICIRANJA PRED KRIZO

6.3.1 Predvidevanje in prepoznavanje mogočih nevarnosti

6.3.2 Določanje javnosti v morebitni krizi
Primeri iz poslovne prakse: kako se kriza lahko kaže v različnih javnostih
Primer iz poslovne prakse: reševanje ekološke krize v hrvaškem podjetju C.I.O.S.
6.3.3 Možne strategije odziva podjetja na vplive iz okolja
6.3.4 Priprava na komuniciranje med krizo
6.3.5 Priprava kriznega komunikacijskega načrta
6.3.6 Krizna komunikacijska skupina

6.4 KOMUNICIRANJE MED KRIZO

6.4.1 Pomemben je hiter odziv in prvih 24 ur

6.4.2 Informacijsko praznino je treba takoj zapolnit
Primer iz poslovne prakse: neučinkovito komuniciranje v ekološki nesreči
6.4.3 Uradni govorec
6.4.4 Odnosi z mediji med krizo
6.4.5 Orodja komuniciranja z mediji
6.4.6 Dostop novinarjev do kriznega območja pri naravni nesreči
6.4.7 Odnosi z zaposlenimi

6.5 KRIZNO KOMUNICIRANJE PO KRIZI

6.5.1 Strela lahko isto točko zadene tudi dvakrat!

6.5.2 Vrnitev v »normalno« življenje
 

7.1 PRIROČNIK ZA KRIZNO KOMUNICIRANJE S KONTROLNIM SEZNAMOM OPRAVIL (CHECKLIST)

7.2 KAKO RAVNATI V KRIZNEM POLOŽAJU (ŠOLSKI PRIMER)